:: wikimiki.org ::
| Ime |
ImeImé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje. Imena lahko označujejo razred ali kategorijo stvari ali ene stvari, samostojno ali znotraj dane miselne zveze (koncepta). Ime za določenega posameznega človeka ali večih osebnosti je lastno ime. Lastno ime človeka je osebno ime ali antroponim. Druge samostalnike včasih ohlapno imenujemo imena, starejše ime, sedaj opuščeno zanje je splošno ime.
Znanstvena veda, ki se ukvarja z imeni je imenoslovje, oziroma onomastika. Lastna imena kraja ali drugih zemljepisnih delov zemeljskega površja so toponimi, krajevna imena, oziroma zemljepisna imena. Z njimi se ukvarja toponomastika.
Kategorija:Imena
ja:名前
simple:Name
BesedaBeséda je v jezikoslovju jezikovna enota govora ali pisave, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Zunanje povezave
Kategorija:Jezikoslovje
ja:言葉
simple:Word
KrajNaselje je skupina hiš (prebivališč), ki tvorijo zaključeno celoto. Poleg hiš je običajno tudi infrastruktura: ceste, trgovine, šole, poslovne stavbe.
Po velikosti ločimo:
- zaselek
- vas
- trg
- mesto
- velemesto
- metropolitansko območje
Glej tudi
- seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Geografija
KategorijaWikipedija vsebuje veliko število seznamov. Njihovo popolnjevanje in posodabljanje je težko. Prav tako je težko vzdrževati povezave med elementi seznamov.
Sistem kategorij je bil razvit za programje MediaWiki. Samodejno lahko generira nekaj takšnih seznamov in zagotovi takšno kategorizacijo. Seznam kategorij najdemo pod Posebno:Categories. To je enostaven seznam brez drevesne zgradbe kategorij.
Za obširnejšo razlago uporabe kategorij glej Wikipedija:Kategorizacija.
Kategorija
Osebno imeOsébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz. določevanje posameznega človeka (osebe). Osebno ime je lastno ime človeka. Ime dobijo ljudje (otroci) ob rojstvu oz. krstu. Osebna imena imajo navadno po dva dela: ime v ožjem pomenu besede, rojstno (krstno) ime in družinsko ime, tj. priimek (obojih je lahko tudi po več): Ivan Cankar, Lucijan Marija Škerjanec, Marija Novak. Do nastanka priimkov so bila v navadi enodelna (praviloma enobesedna) imena: Valjhun, Samo. Taka so pogosto tudi pravljična imena: Pepelka, Rdeča kapica.
Zgradba imena
Pri dvodelnih imenih, ki so v navadi danes, je pravilno zaporedje ime priimek (Ivan Cankar); v abecednih seznamih pišemo pogosto priimek pred imenom, najbolje z vejico: Cankar, Ivan. Pravilni vrstni red je še posebej pomemben kadar je tudi priimek lahko ime: Jernej Damjan, Elton John.
Pravno gledano je osebno ime sestavljeno iz imena in priimka. Oseba, ki ima ime in priimek, sestavljena iz več besed, mora v pravnem prometu uporabljati osebno ime, izbrano za pravni promet. Izbrani priimek in ime se lahko sestojita vsak zase po največ iz dveh besed. Zakon o osebnem imenu ne omejuje števila besed za ime ali priimek posameznika, omejuje le število besed za ime ali priimek, izbran za pravni promet (ime ali priimek oziroma ime in priimek vsako zase največ iz dveh besed). Dolžine osebnega imena zakon ne omejuje, pač pa govori, da je osebno ime sestavljeno iz besed, zato osebno ime ne more biti sestavljeno iz le ene črke ali številke.
Tehnična opomba
V Centralnem registru prebivalstva so osebna imena zapisana le z znaki slovenske abecede, razširjene s črkami Ć, Đ, Q, W, X in Y. Z drugimi črkami, kot so Ä, Ö, Ü ter samoglasniki s pravorečnimi znamenji, ki se pogosto pojavljajo v lastnoimenskem besedju, bodo osebna imena dopolnjena v letu 2005, ko bo končana prenova registrov, saj zaenkrat za to ni tehničnih možnosti.
Psevdonim in pridevki
Osebno ime je lahko skrivno (psevdonim) in se uporablja ali samostojno ali za pravim imenom: Prežihov Voranc, Franc Rozman - Stane, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Včasih so namesto priimka uporabljali pridevke: Herman Celjski, Aleksander Makedonski (Aleksander Veliki), Henrik Osmi, Friderik S praznim žepom.
Statistika rojstnih imen Slovencev
Skoraj dva milijona državljanov Slovenije je bilo (decembra 2003) poimenovanih z nekaj več kot 37.500 imeni (17.401 moškimi in 20.150 ženskimi).
Redka imena
Med vsemi imeni je več kot 25 tisoč imen takšnih, ki jih ima samo ena oseba, z malo manj kot 4.000 imeni sta poimenovani dve, s 1.682 imeni tri in skoraj s tisoč imeni štiri osebe. Skoraj 85 % imen je torej dodeljenih približno 2 odstotkoma državljanov Slovenije.
Najpogostejša imena
Sedem imen (pet moških in dve ženski) je takih, da je isto ime dodeljeno več kot 20.000 osebam, kar pomeni, da ima 12 % državljanov enega od sedmih imen. Z najštevilčnejšim imenom Marija je poimenovanih skoraj 8 % vseh žensk (80.829), z najpogostejšim moškim imenom Franc pa 4,7 % moških (35.526). Marija je bilo najpogostejše ime v obdobju do leta 1970, Franc pa do leta 1960. Med rojenimi v obdobju po letu 1991 ime Marija po pogostnosti najdemo na 92. mestu, ime Franc pa šele na 193, kar kaže na spremenjene vzorce poimenovanja.
Več kot 20.000 oseb ima še imena Anton, Ivan, Janez ali Jožef. Pogostnost dodeljevanja prvih dveh imen prične padati po letu 1960, drugih dveh pa po letu 1970. Drugače pa je z drugim najpogostejšim ženskim imenom Ana. Med 31.189 ženskami z imenom Ana je 3.377 deklic, rojenih po letu 1991. Ime Ana je med najpogostejšimi desetimi imeni po letu 1993 in je zadnja štiri leta po pogostnosti dodeljevanja na drugem mestu.
Rojenim v zadnjem desetletju so najpogosteje dodeljena kratka imena, med katerimi sta najštevilčnejša Luka in Anja. Med desetimi najpopularnejšimi imeni po letu 1991 so še Jan, Rok, Žan, Nejc in Nina, Sara, Ana in Nika.
Najpogostejša imena po spolu
Ženska
Moška
Najpogostejša imena rojenih v letu 2003
Prvih dvajset imen živorojenih otrok v Sloveniji v letu 2003 urejenih po pogostnosti:
Fantki
Luka, Nejc, Jan, Žan, Žiga, Miha, Aljaž, Nik, Rok, Matic, David, Jaka, Tim, Anže, Tilen, Blaž, Jakob, Domen, Gašper, Jure.
Punčke
Nika, Ana, Sara, Eva, Lara, Nina, Anja, Maja, Maša, Klara, Lana, Ema, Tjaša, Kaja, Zala, Neža, Špela, Hana, Živa, Lea.
Dve imeni
Večina od 20.217 imen, sestavljenih iz dveh imen, se pojavi samo enkrat. Najpogostejše dvojno žensko ime je Ana Marija, s katerim je v Sloveniji poimenovanih več kot 1.300 žensk. Več kot 500–krat se pojavita tudi imeni Marija Ana in Marija Magdalena. Dvojno ime je veliko pogosteje dodeljeno ženskam, saj se najpogostejše moško dvojno ime Peter Pavel pojavi le 76-krat. Drugo najpogostejše je Franc Jožef (56), tretje pa Žan Luka. Vseh 47 Žan Lukov je rojenih po letu 1991.
Moško in žensko ime hkrati
Z nekaterimi imeni so poimenovani tako moški kot ženske, npr: Saša, Vanja, Ivica, Joža, Petja, Andrea. Ime Saša ima blizu 4.400 oseb, od tega tretjina moških. 40 % vseh oseb z imenom Ivica in 8 % vseh oseb z imenom Vanja je moških.
Najpogostejša imena, ki se po letu 1991 ne pojavljajo več
Ženska: Miroslava, Hilda, Leopoldina, Zorka, Marija Magdalena, Rozina, Slava, Jozefa, Genovefa.
Moška: Karol, Vilko, Radoslav, Rajmund, Dragotin, Vekoslav, Radivoj, Silvan, Venceslav, Bogomil.
Najpogostejše kombinacije imena in priimka
Moških
- Jožef Horvat
- Franc Novak
- Franc Horvat
- Janez Novak
- Štefan Horvat
Ženske
- Marija Novak
- Marija Horvat
- Marija Krajnc
- Marija Zupančič
- Marija Kovačič
Viri
- Slovenski pravopis
- [http://www.stat.si/imena.asp Statistični urad Republike Slovenije]
Glej tudi
- god
Zunanje povezave
- [http://www.ringaraja.net/nosecnost/seznamImen.asp Seznam imen in izvor]
- [http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/index.print.html-l2 Izvori priimkov]
Kategorija:Onomastika
-
-
ja:人名
ZnanostZnánost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline).
Temeljna ali bazična znanost
Znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti.
Uporabna ali aplikativna znanost
Izsledki aplikativne znanosti so uporabni v vsakdanjem življenju.
Seznam znanosti
Ekzaktne in naravoslovne znanosti
Matematika - logika - kibernetika - fizika - mehanika - astronomija - kemija - biologija - botanika - zoologija - genetika - biokemija - biofizika - ekologija - geologija - meteorologija - geofizika - geografija
Tehnične (inženirske) znanosti
Metalurgija - rudarstvo - strojništvo - gradbeništvo - elektotehnika - elektronika - računalništvo - aeronavtika - kemijska tehnologija - tekstilna tehnologija - geodezija - obča tehnologija
Medicinske znanosti
Medicina - mikrobiologija - stomatologija - farmacija - anatomija
Agrarne (biotehniške) znanosti
Agronomija - gozdarstvo - lesarstvo - živilska tehnologija - veterina
Družbene znanosti
Antropologija - Arheologija - Ekonomija - Etnologija - Geografija - Informatika -Komunikologija - Politologija - Sociologija - Statistika - Zgodovina
Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti
Filozofija - estetika - filologija - lingvistika - psihologija - pedagogika - didaktika - literarna zgodovina - umetnostna zgodovina - muzikologija
Glej tudi
- znanstvenik, osnovne znanstvene teorije, odpadna znanost, patološka znanost. filozofija znanosti, protoznanost, psevdoznanost, znanstveno izobraževanje
Zunanje povezave
- v angleščini:
- [http://unisci.com/science2.shtml UniSci: Zakaj znanost? (Why Science?)]
- [http://www.mit.edu/~bkrupa/whyscience.html Boris Krupa: Zakaj znanost? (Why science?)]
- [http://www.people.virginia.edu/~rjh9u/studysci.html (Zakaj študirati znanosti? (Why Study Science?)]
- [http://www.scienceandyou.org/articles/ess_01.shtml Zakaj znanost in ti (Why Science & You)]
- [http://www.epinions.com/content_2841616516 (Zakaj znanost ne more biti demokratična|Why science cannot be democratic)]
- [http://physicsweb.org/article/world/13/5/2 Zakaj znanost uspeva zaradi kritike (Why science thrives on criticism)]
- [http://www.edge.org/documents/archive/edge53.html Ali znanost ubija dušo? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom (Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins)]
- [http://www.thehumanist.org/humanist/articles/dawkins.html Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? (Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?)]
- [http://textbook.wikipedia.org/wiki/General_Science Wikiknjige - GSCE znanstveni učbenik (Wikibooks - GSCE science textbook)]
- Abecedni in zložen seznam znanosti, prirejen iz članka spletne enciklopedije, "Science" [http://www.internet-encyclopedia.info/wiki.phtml?title=Science Spletna enciklopedija 14. marec 2003]
-
Kategorija:Vede
ja:科学
ko:과학
ms:Sains
simple:Science
th:วิทยาศาสตร์
zh-min-nan:Kho-ha̍k
OnomastikaOnomástika (tudi onomatologíja, imenoslóvje) (grško ounouma - ime) je jezikoslovna znanstvena veda (disciplina) o oblikovanju, razvrstitvi, izvoru in pomenu imen.
Glej tudi
- osebno ime
-
Kategorija:Jezikoslovje
ZemljepisGeografíja ali zemljepís je znanstvena veda o krajevnih značilnostih tako fizičnih kot človeških pojavov na Zemlji. Izraz izhaja iz grščine, kjer hê gê pomeni Zemljo, grafein pa pisati. Besedo je okoli leta 200 pr. n. št. prevzel Eratosten.
Geografija je veda o zemeljskem površju oziroma zemeljski površinski sferi. Ugotavljala naj bi razširjenost, vplive in medsebojno soodvisnost tistih prirodnih in družbenih pojavov oziroma faktorjev, ki sodelujejo pri preoblikovanju zemeljske površinske sfere kot celote ali njenih prostorskih delov.
Geografija ni le kartografija, veda o zemljevidih. Ne zanima je le, kje na Zemlji je kaj, ampak tudi, zakaj je prav tam in ne kje drugje. Raziskuje, kaj je nastalo naravno, in kaj pod vplivom človeka, in kakšne posledice to prinese.
Zgodovina geografije
Antični Grki so prvi sistematično razvili geografijo kot vedo. Najvidnejši predstavniki so Tales iz Mileta, Herodot, Eratosten, Hiparh, Aristotel, Strabon in Klavdij Ptolemej. Rimska kartografija novo osvojenih dežel je pridala številne nove tehnike.
V srednjem veku so arabski misleci, kot Idrisi, Ibn Batuta in Ibn Haldun nadgrajevali grško in rimsko znanje. S potovanji Marca Pola se je zanimanje za geografijo v Evropi povečalo. Še večjo potrebo po trdni teorijski podlagi pa so prinesla raziskovanja v 16. in 17. stoletju.
Glej tudi
- seznam geografov, seznam kartografov, seznam raziskovalcev, veje geografije, geografija v Sloveniji, geografsko društvo Slovenije,
- države sveta, države sveta po celini, države sveta po prebivalstvu, države sveta po površini.
-
als:Geografie
ja:地理学
ko:지리학
ms:Geografi
simple:Geography
th:ภูมิศาสตร์
Kategorija:ImenaTa kategorija zajema članke o imenih.
Kategorija:Jezikoslovje
Kategorija:Kultura
Category:Single oboes with conical boreIn the Hornbostel-Sachs classification system, 'single oboes with conical bore' are designated as '422.112'.
Category:Single oboes
hotels Berlin wagi podatki Sponsored Site darmowe statystyki
|
|
|
| :: RELATED NEWS :: |
Sjabloon:Uitgelicht 25 december
Volgens de verkondigde christelijke leer is Jezus Christus de eniggeboren Zoon van God, de door God in het Oude Testament (de joodse Tenach) beloofde Messias, de Verlosser Die de mensen zou redden van hun
|
Sjabloon:Uitgelicht 26 december
Kerstmis of kerstfeest is een belangrijk christelijk feest in het kerkelijk jaar.
Het kerstfeest brengt de geboorte van Jezus Christus in herinnering. De evangeliën van Lukas en Mattheus beschrijven de geboorte van Jezus. Vooral Lukas geeft brede aandacht aan de geboorte van Jezus in Bethlehem.
Het kerstfeest wordt in de christelijke wereld gevierd op 25 december, behalve in de oosters-orthodoxe kerken, waar het twee weken later valt. In veel streken zijn er tevens
|
Siamese kempvis
De Siamese Kempvis (Betta Splendens) is een populaire zoetwateraquariumvis, die behoort tot de Osphronemidae-familie, in de orde van de baarsachtigen. Vroeger werd de vis nog ingedeeld bij de Anabantidae-familie.
Het is een vis van gemiddeld zes centi
|
Sjabloon:Uitgelicht 31 december
Oudjaar of Oudjaarsdag (of Oudejaarsavond) wordt gevierd op de avond van de laatste dag van het jaar, 31 december.
In Nederland is het traditie om oudjaarsavond met familie en vrienden te vieren, waarbij oliebollen en/of appelflappen worden gegeten. Inmiddels is de oudejaarsconference, die op de televisie wordt uitgezonden, ook een Nederlandse traditie geworden.
Om klokslag 12 uur begint het nieuwe jaar, er wordt dan ter viering van het n
|
Catch me if you can
Catch Me If You Can is een film uit 2002 van Steven Spielberg. De film is gebaseerd op een waargebeurde verhaal, geschreven door Jeff Nathanson naar het boek van Frank Abagnale Jr.. De muziek is geschreven door John Williams.
Spelers
- Leonardo DiCaprio - F
|
Betta Splendens
De Siamese Kempvis (Betta Splendens) is een populaire zoetwateraquariumvis, die behoort tot de Osphronemidae-familie, in de orde van de baarsachtigen. Vroeger werd de vis nog ingedeeld bij de Anabantidae-familie.
Het is een vis van gemiddeld zes centi
|
Adrianus Herman van Luyn
Drs. Adrianus Herman van Luyn S.D.B. (Groningen 10 augustus 1935) is de vierde bisschop van Rotterdam. Hij is Salesiaan. Zijn wapenspreuk luidt: Collabora Evangelio (draag uw deel in de inspanning voor het evangelie).
Jeugd en studie
Ad van Luyn volgde vanaf 1948 het kleinseminari
|
Numancia (voetbalclub)
Numancia is een Spaanse voetbalclub uit Soria. De club is vernoemd naar het oude Keltische plaatsje Numantia dat in de omgeving van het huidige Soria heeft gelegen. Numancia werd opgericht op 9 april 1945. Thuisstadion is het Nuevo Estadio Los Pajaritos. Lange tijd spe
|
Real Murcia
Real Murcia is een Spaanse voetbalclub uit Murcia. De club is opgericht in 1908. Thuisstadion is het La Condomina. Real Murcia is vooral actief in de Segunda División A, hoewel de club in het seizoen 2003/04 in de Primera División speelde nadat het ka
|
|
