:: wikimiki.org ::

Kg

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Uradu za uteži in mere v Sevresu pri Parizu. Zgodovinsko so kilogram želeli določiti kot maso kubičnega decimetra vode. Leta 1889 je 1. mednarodna generalna konferenca za uteži in mere v Parizu uzakonila prototipni prakilogram in določila, da je kilogram enota mase, enaka masi prakilograma. Masa prakilograma ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4°C. Kategorija:Osnovne enote SI ja:キログラム ko:킬로그램 simple:Kilogram th:กิโลกรัม zh-min-nan:Kong-kin

Osnovne enote SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so: Poleg tega poznamo še dve dopolnilni enoti SI, ki sta pravzaprav razmerji, torej brez dimenzije, zato ju ne prištevamo k osnovnim enotam:
- enota ze merjenje ravninskih kotov je radian
- enota za merjenje prostorskih kotov je steridian Vse ostale fizikalne enote lahko izpeljemo iz teh sedmih osnovnih enot (glej izpeljane enote SI). Za zapis zelo velikih ali zelo majhnih vrednosti uporabljamo predpone SI. Kategorija:Meroslovje
- zh-cn:国际标准基准单位 zh-tw:國際標準基準單位

Masa

Mása je lastnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa. Masa je ena od osnovnih fizikalnih količin in ena osrednjih zamisli klasične mehanike. Mednarodni sistem enot predpisuje za merjenje mase osnovno enoto kilogram. Še druge enote za merjenje mase so, razvrščene od večjih proti manjšim: tona, funt, unča, gram, karat, miligram. Strogo gledano s pojmom masa označujemo dve različni lastnosti:
- vztrajnostno. vztrajno ali pospeševalno maso, ki je merilo za vztrajnost telesa, torej njegovo upiranje spremembi stanja ob delovanju sile. Predmet z majhno vztrajnostno maso lahko spremeni svoje gibanje, predmet z veliko pa težje.
- težnostno ali težko maso, ki je merilo za jakost delovanja gravitacije na telo. V enakem gravitacijskem polju deluje na predmete z manjšo težnostno maso manjša sila teže kot na predmete z večjo težnostno maso. Eksperimentalno so potrdili zelo dobro ujemanje med težnostno in vztrajnostno maso, čeprav se oba pojma pojmovno razlikujeta.

Vztrajnostna masa

Vztrajnostno maso določimo iz Newtonovih zakonov gibanja, ki so del klasične mehanike. Če poznamo vztrajnostno maso nekega telesa, lahko izračunamo vztrajnostno maso kateregakoli drugega telesa tako, da telesi delujeta drug na drugega s silo. Po Newtonovem zakonu o vzajemnem učinku sta sili, s katerimi delujeta telesi eno na drugo, po velikosti enaki, po znaku pa nasprotni. Tako lahko preučujemo, kako se različna telesa obnašajo pod vplivom podobnih sil. Denimo, da imamo telesi A in B. Masa prvega, m_A je poznana, maso drugega, m_B pa želimo določiti. Predpostavimo tudi, da se masi s časom ne spreminjata. Če lahko izločimo vpliv vseh ostalih sil, je telesa B edina sila, ki deluje na A. Označimo jo z F_AB. Podobno je sila A edina sila, ki deluje na B; označimo to z F_BA. Po Newtonovem zakonu velja: :

F_ = m_A a_A

F_ = m_B a_B

. pri čemer sta a_A in a_B pospeška teles A in B. Ta morata biti od nič različna, če naj bodo sile od nič različne. To lahko dosežemo denimo s trkom dveh teles in meritvijo količin med trkom. Po Newtonovem zakonu o vzajemnem učinku sta sili nasprotno enaki: :

F_ = - F_

. Če v to enačbo vstavimo gornje izraze, dobimo za masi zvezo: :

m_B =  m_A

. Odtod lahko določimo m_B, če poznamo m_B in lahko izmerimo pospeška a_A in a_B. Slednji mora biti od nič različen, sicer vrednost m_B ni definirana. V dosedanji razpravi smo predpostavili, da se masi s časom ne spreminjata (posledice, ki jih prinese posebna teorija relativnosti, bomo omenili v nadaljevanju). To je ena osnovnih predpostavk, znana kot ohranitev mase, ki temelji na tem, da snovi ne moremo uničiti, niti je ne moremo ustvariti iz nič, lahko jo le delimo ali preoblikujemo. Včasih je vseeno primerno, da obravnavamo maso kot količino, ki se s časom spreminja, npr. masa rakete, ki porablja gorivo. Vendar pa se moramo zavedati, da gre za približek, ki temelji na zanemarjanju delcev, ki vstopijo v sistem ali ga zapustijo - v tem primeru so to izgoreli delci raketnega goriva. Če bi merili skupno maso rakete in izgorelega goriva, bi se ta ohranjala.

Težnostna masa

Naj imata telesi A in B na medsebojni razdalji r_AB masi M_A in M_B. Tedaj po Newtonovem splošnem zakonu o težnosti velja, da telesi druga na drugo delujeta s silo, ki je po velikosti enaka: :

|F| = \kappa \frac \; .

Pri tem je κ splošna gravitacijska konstanta. Zgornji zakon lahko zapišemo še v posebni obliki za težnostno silo Zemlje, tako da zberemo skupaj κM_B/r_AB. Omenjeni produkt - M_B naj označuje maso Zemlje, r_AB pa njen polmer - ima enoto pospeška; navadno ga označimo z g in imenujemo težnostni pospešek. Silo, s katero deluje zemeljska težnost na telo z maso M, lahko zdaj zapišemo enostavneje: :

|F| = Mg

. To je osnova merjenja mase. V preprosti kopalniški tehtnici je vzmet, za katero velja Hookov zakon, torej da je njeno podaljšanje sorazmerno sili teže. Tehtnice so že kalibrirane tako, da upoštevajo težnostni pospešek g in sili priredijo ustrezno maso, tako da lahko na skali preprosto preberemo maso.

Enakost težnostne in vztrajnostne mase

Vsi dosedanji poskusi z veliko natančnostjo kažejo, da se težnostna in vztrajnostna masa ujemata. Ti poskusi so pravzaprav preizkusi dobro znanega pojava, ki ga je prvi opazil in opisal Galileo Galilei, namreč da predmeti padajo enako hitro ne glede na svojo maso, če nanje ne delujejo zunanji vplivi, kot sta upor ali trenje. Predstavljajmo si, da imamo telo z vztrajnostno maso m in težnostno maso M. Če je sila težnosti edina sila, ki deluje na to telo, se bo to v težnostnem polju gibalo s pospeškom a: :

a = g

Vsi predmeti v istem težnostnem polju padajo enako hitro tedaj in le tedaj, kadar je razmerje med težnostno in vztrajnostno maso vedno enako neki konstanti. Če to drži, lahko to konstanto s primerno izbiro spremenljivk postavimo na 1. (Glej gravitacijska fizika).

Masa in posebna teorija relativnosti

Posebna teorija relativnosti je vpeljala pojem mirovne mase, navadno označene z

m_0

. To je vztrajnostna masa telesa, merjena v inercialnem koordinatnem sistemu, izbranem tako, da v njem telo miruje. Prej opisani postopek določanja vztrajnostne mase še vedno velja, če so hitrosti obeh teles dovolj majhne v primerjavi s hitrostjo svetlobe, tako da še veljajo zakoni klasične mehanike. V relativistični mehaniki je masa telesa povezana z njegovo energijo E in gibalno količino p: :

= m_0^2 c^2 + p^2

. Enačbo lahko prepišemo v obliko :

E = m_0 c^2 \sqrt

V limiti, kjer veljajo zakoni klasične mehanike, je člen p dosti manjši od člena

m_0 c

, tako da lahko kvadratni člen razvijemo v Taylorjevo vrsto: :

E = m_0 c^2 +  + \ldots

Vodilni člen, ki je po velikosti največji, je tako imenovana mirovna energija telesa. Telo z maso, različno od nič, ima vedno vsaj to energijo, ne glede na svojo gibalno količino. Mirovne energije pri mehanskih poskusih ne moremo spreminjati, lahko pa se spreminja pri procesih, kot sta razpad ali zlijte jedra. Drugi člen v razvoju je kar kinetična energija, kar lahko hitro vidimo, če v enačbo vstavimo definicijo gibalne količine, :

p = m_0 v

s čimer dobimo :

E = m_0 c^2 +  + \ldots

Relativistično zvezo med maso, energijo in gibalno količino lahko uporabimo tudi za opis delcev brez mase (npr. fotonov, kvantov svetlobe), kjer klasična mehanika odpove. Kadar velja m=0, se zgornja zveza poenostavi v :

E = pc

kjer je p relativistična gibalna količina.

Glej tudi

- Sončeva masa. Kategorija:Fizikalne količine Kategorija:Mehanika Kategorija:Relativnost ja:質量 ko:질량 simple:Mass

Zlitina

Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin. Dobimo jih, če osnovni kovini dodamo enega ali več zlitinskih (legirnih) elementov. Z legiranjem (ustvarjanjem zlitin) izboljšujemo lastnosti osnovnim kovinam. Predvsem dosegamo optimalne lastnosti, kajti ni takega elementa, ki bi spremenil lastnosti osnovne kovine po naših željah. Zlitine lahko delimo glede na količino zlitinskih elementov na:
- mikrolegirane,
- malolegirane in
- močno legirane. Pri majhnem dodatku zlitinskega elementa se njegovi atomi vgradijo v kristalno mrežo osnovne kovine. Če so precej manjši, se vrinejo na prazna mesta med atomi, ki jih imenujemo vrzeli ali intersticije; če so podobne velikosti ali večji kot atomi osnove, pa zamenjajo ali substituirajo atome osnove na mrežnih mestih. Nastanejo zmesi atomov v trdnem stanju - trdne raztopine, ki so lahko intersticijske in substitucijske. Nekateri elementi so povsem mešljivi v trdnem stanju (npr. Cu-Ni). Ti se podobno kot voda in alkohol mešajo v poljubnih razmerjih. Kadar dodatek zlitinskega elementa preseže topnost v osnovni kovini, se iz trdne raztopine izloči druga snov - faza. Ta faza je lahko trdna raztopina dodanega elementa, spojina med kovinskimi elementi (intermetalna spojina) ali kakšna druga spojina (karbid, borid, ...). Pri večjih dodatkih zlitinskega elementa lahko nastopajo številne reakcije pri prehodu iz tekočega v trdno agregatno stanje, kakor tudi reakcije v trdnem stanju. Kaj se bo zgodilo, lahko razberemo iz ustreznega faznega diagrama.

Primeri zlitin

- jeklo - zlitina železa, ogljika in drugih kovin
- medenina (tudi med) - zlitina bakra in cinka
- cekas - zlitina železa, niklja in kroma
- amalgam - zlitina živega srebra in natrija
- alpaka - zlitina bakra, cinka in niklja
- bron - zlitina bakra in drugih kovin
- duraluminij - zlitina aluminija, bakra in magnezija
- elektron - zlitina zlata in srebra
- invar - zlitina železa in niklja
- stelit - zlitina kobalta, kroma in volframa
- vidia - zelo trda zlitina volframovega karbida, kobalta in titana (to v pravem pomenu ni zlitina, temveč je kompozit sestavljen iz volframovega karbida, ki je nosilec trdote, ter žilave osnove - kobalta, ki delce WC povezuje v celoto. Ta material navadno imenujemo karbidna trdina; termin vidia izhaja iz nemščine: wie diamant = kot diamant /trd namreč/). Karbidne trdine izdelujemo s postopki prašne metalurgije.

Glej tudi

- evtektik Kategorija:Metalurgija
- ja:合金 ko:합금 ms:Aloi simple:Alloy

Platina

Plátina je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pt in atomsko število 78. Ta težka, obdeljiva in kovna, žlahtna, sivkasto-bela prehodna kovina je rezistentna na korozijo in se pojavlja v nekateri nikljevih in bakrovih rudah ter v samorodnih skladih. Platina se uporablja za izdelavo nakita, laboratorijske opreme, električnih stikov, zobozdravstvu, in avtomobilskih katalizatorjih za zmanjševanje onesnaževanja.

Pomembne lastnosti

Ta kovina je čudovite srebrno-bele barve, kadar je čista, in takrat jo je moč tudi obdelovati in zvijati. Kovina je odporna na korozijo. Katalitične lastnosti šestih kovin iz družine platine so izjemne (mešanica vodika in kisika v prisotnosti platine eksplodira). Zaradi odpornosti platine proti izrabi ali potemnitvi je zelo primerna za izdelavo drobnega nakita. Druge izjemne lastnosti vključujejo odpornost na kemijski napad, izjemne karakteristike pri visokih temperaturah in stabilne električne lastnosti. Vse te lastnosti izkoriščajo v industrijski rabi. Platina ne oksidira na zraku pri nobeni temperaturi, pač pa lahko korodira zaradi cianidov, halogenov, žvepla, in zažigalnih alkalov. Ta kovina ni topna v klorovodikovi in dušikovi kislini, se pa raztopi, ko jo zmešamo kot raztopino aqua regia (pri čemer izdela klorplatinasto kislino). Pogosta oksidacijska stanja platine vključujejo +2, +3 in +4. Kategorija:Kemijski elementi ja:プラチナ simple:Platinum

Iridij

Irídij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77. Iridij je težka, trdna, lomljiva, srebrnkasto-bela prehodna kovina iz skupine platine. Uporablja se v zelo močnih zlitinah, ki lahko prenesejo visoke temperature, in nastopa v naravnih zlitinah s platino ali osmijem. Iridij je med znanimi elementi pomemben kot proti koroziji najbolj odporen, ter zaradi povezave z izumrtjem dinozavrov. Uporablja se v visokotemperaturnih napravah, električnih stikih, in kot utrjevalec za platino. Kategorija:Kemijski elementi ja:イリジウム

Zgodovina

Zgodovína ali redko histórija je ena od znanosti in raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost.

Naloge zgodovine

Naloge zgodovine so: # raziskuje vire iz preteklosti, # skuša posredovati vedenje iz preteklosti (s pomočjo historične metode ugotavlja iz pričevanj preteklosti politične, družbene, gospodarske dogodke, način življenja,…) # ugotovljena dejstva povezuje v celoto # mora se spraševati po načelu (s katerim ugotavlja posamezna dejstva) in merilih (s katerimi izbira med posameznimi dejstvi).

Reki o zgodovini

»Historia vitae magistra.« (Zgodovina je učiteljica življenja) - stari Rimljani

Navedki o zgodovini

»Zgodovino pišejo najprej zmagovalci, potem poraženci in na koncu nepristranski sodniki.« : Mirko Javornik, Pripisek dnevom »Izvor sedanjih stvari se nahaja v preteklih stvareh, stvar pa se nikakor ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih.« : Gottfried Wilhelm Leibniz, 17./18. stol. »Ta poročila sem zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je zgodilo po svetu, zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, občudovanja vredne storitve...« : Herodot, 5. stol. pr. n. št. »Poslušalcu bo ta zgodovina, ki ne pripoveduje nič pravljičnega, morda manj všeč.« : Tukidid, 5. stol. pr. n. št. »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo« : George Santayana, 20. stol.

Glej tudi

- časovni pregled zgodovine
- vojna zgodovina,
- pomožne zgodovinske vede, zgodovinski viri, arheologija, zgodovinar,
- periodizacija zgodovine, zgodovina fizike,
- Zgodovina Slovenije
- zgodovinski in politični pojmi Kategorija:Družbene vede
- ja:歴史 ko:역사 ms:Sejarah simple:History th:ประวัติศาสตร์ zh-min-nan:Le̍k-sú

Decimeter

Decimeter (označba dm) je izpeljana enota za merjenje dolžine, enaka eni desetinki metra (predpona »deci-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/10). Povezane dolžinske enote:
- Kilometer
- Meter
- Centimeter
- Milimeter Kategorija:Izpeljane enote SI ja:デシメートル

Voda

Vôda je kemijska spojina in polarna molekula pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko empirično formulo H₂O. Formula pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in iz enega kisikovega atoma. Vodo najdemo skoraj povsod na Zemlji in je potrebna za vse znane oblike življenja. Okoli 70% Zemljine površine je prekrito z vodo.

Splošno

Trdno stanje vode je znano kot (vodni) led, plinsko stanje je vodna para. Enoti za temperaturo (nekdaj stopinja Celzija in sedaj Kelvin) sta določeni s trojno točko vode 273,16 K (0.01 °C) in 611,2 Pa, pri temperaturi in parnem tlaku, ko so trdna, kapljevinasta in plinasta voda v termodinamskem ravnovesju. Pri temperaturah večjih od 647 K in tlakih večjih kot 22,064 MPa vodne molekule zavzamejo superkritično stanje, kjer kapljevinske skupine plavajo znotraj parne faze. Velika množina vode lahko pomeni ocean, jezero, reka, potok, kanal, ribnik. Za podatke o oskrbi z vodo glej vodno bogastvo. Glej tudi obala, trajekt, pomol. Kemiki včasih vodo v šali pojmujejo kot bivodikov monoksid ali BVMO (glej [http://www.dhmo.org/ http://www.dhmo.org/]), s sistematičnim kovalentnim imenom te molekule, še posebej v parodijah o kemijskem raziskovanju, ki kliče po izobčenju te "smrtonosne kemikalije". Sistematično kislinsko ime za vodo je hidroksidna kislina ali hidroksilna kislina, čeprav pojma skoraj nikoli ne uporabljajo.

Bipolarna narava vode

Pomembna značilnost vode je njena polarna narava. V vodni molekuli so vodikovi atomi razporejeni na konceh, kisikovi pa v temenih. Ker ima kisik višjo elektronegativnost od vodika, je območje molekule z vodikovim atomom delno negativno nabito glede na vodikovo stran. Molekula s takšno razliko naboja se imenuje dipol. Razlika naboja med seboj privlači vodne molekule kakor tudi druge polarne molekule. To privlačevanje se imenuje vodikova vez. Ta sorazmerno šibka privlačna sila (glede na kovalentne vezi znotraj same vodne molekule) povzroča fizikalne lastnosti kot je visoko vrelišče, ker je za prekinitev vodikovih vezi med molekulami potrebno veliko toplotne energije. Žveplo, na primer, leži v periodnem sistemu elementov pod kisikom, njegova enakovredna spojina, vodikov sulfid (H₂S) nima vodikove vezi. Tako je njegova molekula dvakrat težja od vodne in je pri sobni temperaturi plin. Dodatne vezi med vodnimi molekulami povzročajo, da ima tekoča voda veliko specifično toplotno kapaciteto. Vodikova vez je odgovorna tudi za nenavadno obnašanje vode pri zmrzovanju. Kakor druge snovi tudi tekočina z nižanjem temperature postaja gostejša. Vendar, z razliko od drugih snovi, pri ohlajanju blizu ledišča prisotnost vodikove vezi pomeni, da molekule pri preurejanju zaradi zmanjšanja svoje energije na najmanjšo možno mero, tvorijo snov, ki je dejansko manj gosta. Zaradi tega led plava v vodi in voda se pri zmrzovanju razširja. Druge snovi se pri strjevanju krčijo. Tekoča voda je najgostejša pri temperaturi 4 °C. To vodi do zanimive posledice med zimskim časom. Ohlajena voda na površini postaja gostejša in potone, pri čemer tvori toplotni tok, ki ohlaja celotno množino vode. Ko temperatura jezera doseže 4 °C, voda na površini, ki se še naprej ohlaja, postane manj gosta, ostaja kot površinska plast, ter končno tvori led. Ker je prenos toplote v spodnjih delih zaradi spremembe gostote onemogočen, bo večji del vsake velike količine zmrznjene vode med zimo še vedno tekoč pri 4 °C pod ledeno skorjo. Na ta način ribe lahko preživijo. To dejstvo je eden od osnovnih zgledov za dobro uravnane fizikalne lastnosti, ki omogočajo življenje na Zemlji in ga uporabljajo kot podporo za antropično kozmološko načelo. Druga posledica je, da se bo led pri dovolj velikem tlaku stopil.

Voda kot topilo

Glej tudi

- težka voda
- vodikov peroksid Kategorija:Kemija
- als:Wasser ja:水 ko:물 ms:Air simple:Water th:น้ำ zh-min-nan:Chúi

1889

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1830. 1840. 1850. 1860. 1870. - 1880. - 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. Leta: 1884 1885 1886 1887 1888 - 1889 - 1890 1891 1892 1893 1894 ---- Dogodki:
- 2. november - Severna in Južna Dakota se pridružita ZDA. Rojstva
- 11. april - Nick LaRocca, ameriški jazzovski glasbenik, trobentač († 1961)
- 20. april - Adolf Hitler, nemški diktator, nacistični voditelj († 1945)
- 26. april - Ludwig Wittgenstein, avstrijsko angleški filozof († 1951)
- 10. oktober - Lavo Čermelj, slovenski fizik, publicist († 1980)
- 12. oktober - Alma Maksimiljana Karlin, slovenska popotnica, pisateljica, pesnica, zbirateljica († 1950)
- 20. oktober - Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, († 1953) Smrti
- 28. junij - Maria Mitchell, ameriška astronomka (
- 1818)
- 11. oktober - James Prescott Joule, angleški fizik (
- 1818) Glej tudi 0-1889 ko:1889년 ms:1889 simple:1889 th:พ.ศ. 2432

Liter

Líter (oznaka l) je enota za merjenje prostornine. 1 liter je :
- 1 kubični decimeter :
- 10 decilitrov :
- 1,7598 pinte (UK) :
- 0,21997 galone (UK) :
- 0,2642 galone (US) :
- 0,0353 kubičnega čevlja :
- 0,001 kubičnega metra Kategorija:Druge enote ja:リットル simple:Litre th:ลิตร

Hardangerfeler

Ei hardingfele, stundom òg kalla hardangerfele, er eit strykeinstrument som liknar mykje på fiolinen, men som skil seg ut frå vanlege fiolinar ved at ho har 4—5 understrenger — resonansstrenger som ligg under dei vanlege strengene og som kling med når dei vanlege strengene blir spela på. Hardingfela blir mykje bruka i norsk folkemusikk — særleg kring Hardanger og Telemark, men i nyare tid òg nordetter til Valdres, søretter til Setesdalen og mykjegodt på Vestlandet nord til Sunnmøre. I resten av Noreg var hardingfela mykje i bruk tidleg på 1900-talet, men gjekk tilbake til fordel for den vanlege europeiske fiolinen att. Kategori:norsk folkemusikk Kategori:strykeinstrument Kategori:europeiske folkemusikkinstrument

Odszkodowanie Bramy gara�owe okucia metalowe Prague appartements Hotele w Warszawie

:: RELATED NEWS ::

Nyland and Tavastehus Cavalry Regiment
Nylands och Tavastehus läns kavalleriregemente (Nyland and Tavastehus County Cavalry Regiment), was a Swedish Army cavalry regiment located in the county of Nyland and Tavastehus that traced its origins back to the 17th Century. It was split in 1791.

History

The regiment has i

Story

After four teens mysteriously die simultaneously in Tokyo, Kazuyuki Asakawa, a reporter and uncle to one of the deceased gets the whiff of a good news story. His investigations eventually lead him to "Hakone Pacific Land", a holiday resort w