:: wikimiki.org ::

Km

Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000). 1 kilometer je enak :
- 0,13477 geografske milje :
- 0,62137 mednarodne milje, oziroma kopenske milje :
- 0,53961 (mednarodne) morske milje

Glej tudi

- predpone SI, osnovne enote SI, svetlobno leto, parsek. Kategorija:Izpeljane enote SI simple:Kilometre

Fizikalna enota

Fizikálna enòta (tudi mérska enòta) je v fiziki in meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin. Da so uporabne, morajo biti natančno določene. Ponovljivost fizikalnih preskusov je zelo pomembna za znanstveno metodo. Standardi nam olajšajo delo in za primerne standardne mere potrebujemo sistem enot. Znanstveni sistemi enot delujejo po načelu tehntanja in merjenja in so prvotno razviti v reklamne namene. Različni sistemi enot temeljijo na različnih izbirah naborov osnovnih enot. Najbolj razširjen sistem enot je mednarodni sistem enot ali sistem SI. V tem sistemu je sedem osnovnih enot SI. Vse izpeljane enote SI lahko določimo iz teh osnovnih enot. Drugi sistemi enot, ki so se ali se uporabljajo za različne namene so:
- sistem enot centimeter-gram-sekunda,
- Planckove enote,
- ameriške običajne enote,
- imperialna enota,
- kitajska enota.

Glej tudi

- enota SI,
- stare uteži in mere. Kategorija:Fizika
- Kategorija:Meroslovje

Tisoč

1000 (tisoč) je naravno število, za katerega velja 1000 = 999 + 1 = 1001 - 1.

1000 je

- sestavljeno število
- deseto kubično število

1000 = 10^3

Glej tudi

- leto 1000, milenij.
- seznam števil
- imena velikih števil Kategorija:Števila ja:1000 ko:1000 simple:Thousand

Meter

Méter (označba m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v 1/299.792.458 sekunde.

Mnogokratniki

Za mnogokratnike in manjše enote uporabljamo predpone SI. Največkrat uporabljamo: : kilometer = 1.000 metrov : dekameter = 10 metrov (redko) : centimeter = 1/100 metra : milimeter = 1/1.000 metra : mikrometer (nekdaj mikron) = 1 milijonina metra : nanometer = 1 milijardinka metra : pikometer = 10^-12 metra : femtometer = 10^-15 metra

Pretvorba v druge merske enote

1 meter je : 3,2808 čevlja : 1,0936 jarda : 0,5274 sežnja

Zgodovina

Meter je leta 1791 določila Francoska akademija znanosti (Académie des sciences) kot eno desetmilijoninko razdalje na površini Zemlje med njenim polom in ekvatorjem, potegnjene po poldnevniku skozi Pariz. 7. aprila 1795 je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero. Ta prvi prototipni meter pa je bil za približno 0,2 milimetra prekratek, ker znanstveniki niso upoštevali sploščenosti Zemlje zaradi njenega vrtenja, vseeno pa je postal standard. Leta 1889 so izdelali nov prameter iz zlitine 90 % platine in 10 % iridija in meter določili kot njegovo dolžino pri nič stopinjah Celzija. Prameter hranijo v Sevru. Leta 1960 so meter določili na osnovi sevanja kriptona ⁸⁶Kr, leta 1983 pa je 11. mednarodna konferenca za uteži in mere (CPGM - Conférence Générale des Poids et Mesures) sprejela zgornjo določitev.

Glej tudi

- pretvorba enot,
- red velikosti, red velikosti (dolžina). Kategorija:Osnovne enote SI ja:メートル ko:미터 ms:Meter simple:Metre th:เมตร

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI. Uporabne so kot okrajšava za izražanje vrednosti, ki so bodisi dosti večje, bodisi dosti manjše od osnovne enote. Primer: enota kilometer je sestavljena iz predpone kilo- in osnovne enote meter. Predpona kilo- pove, da gre za tisočkrat večjo enoto od osnovne.

Raba v računalništvu

V računalništvu, posebej pri navajanju velikosti pomnilnika, je pogosta raba predpon, osnovanih na potencah števila 2, ne pa 10: : K = 2¹⁰ = 1.024 : M = 2²⁰ = 1.048.576 : G = 2³⁰ = 1.073.741.824 : T = 2⁴⁰ = 1.099.511.627.776 : P = 2⁵⁰ = 1.125.899.906.842.624 Raba tudi znotraj stroke ni dosledna: 10 Mb/s Ethernet v resnici deluje s hitrostjo 10.000.000 bitov na sekundo, ne pa 10.485.760 bit/s. Kategorija:Meroslovje
- zh-cn:国际单位制词头 zh-tw:國際單位制詞頭

Mednarodni sistem enot

Mednárodni sistém enôt (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot. Enote v mednarodnem sistemu enot določijo na konferencah, ki jih organizira mednarodni urad za uteži in mere (fr. Bureau International des Poids et Mesures) s sedežem v Sévresu blizu Pariza. Sistem je izšel iz Metrske konvencije, ki jo je leta 1875 podpisalo 17 držav in osnovalo mednarodni urad za uteži in mere. Svoje sedanje ime je Mednarodni sistem enot dobil leta 1960 na 11. generalni konferenci za uteži in mere. Na priporočilo generalne konference je večina držav podpisnic mednarodni sistem (z manjšimi spremembami) sprejela v svoje zakonodaje. Mednarodni sistem enot definira osnovne enote SI, izpeljane enote SI ter predpone SI. Poleg tega določa tudi enote, ki so še sprejemljive za uporabo s sistemom enot SI in enote, katerih uporaba s sistemom enot SI ni sprejemljiva (prepovedana). V Jugoslaviji je mednarodni sistem enot stopil v veljavo s 1. januarjem 1981, ko je stopil v veljavo Zakon o merskih enotah in merilih (Ur. list SFRJ št. 13, 2. 4. 1976).

Seznam ne SI enot sprejemljivih za uporabo s sistemom SI

Seznam ne-SI enot, ki so sprejemljive za uporabo z sistemom SI. V to skupino so vključene enote, ki so v vsakodnevni rabi (čas) ali pa imajo poseben pomen v nekaterih tehničnih vedah.

Seznam ne SI enot sprejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene

Seznam ne-SI enot, ki so sprejemljive za uporabo s sistemom SI in so njihove vrednosti dobljene eksperimentalno in zato niso točno (eksaktno, enolično) določene. Podane vrednosti so usklajene s standardno nezanesljivostjo, zato sta zadnji dve cifri prikazani v oklepaju. Te enote se lahko javno uporabljajo kvečjemu v strokovne namene.
- Kategorija:Meroslovje Kategorija:Fizikalne enote Kategorija:Standardi

Zunanje povezave

- [http://www.bipm.org/en/si/ The International System of Units (SI)] ja:国際単位系 ko:SI 단위계 nb:SI-systemet simple:SI th:หน่วยเอสไอ

Milja

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine. Danes ena milja v glavnem pomeni okoli 1.609 m na kopnem in 1.852 m na morju in v zraku. Za podrobnosti glej spodaj.

Trenutne določitve

Pomeni za milje, ki jih danes v splošnem uporabljamo so:
- Médnarodna mílja je enota za katero po navadi rečemo »milja« brez omejitev. Določena je natanko z vrednostjo 1.609,344 m ali z 5.280. mednarodnimi čevlji. Uporablja se v ZDA in Veliki Britaniji kot del Imperialnega sestava enot. Mednarodna milja je enaka 8 furlongom (201 m) ali 1.760 mednarodnim jardom.
- Amêriška geodétska mílja je natanko enaka 6.336/3.937 km ali 5.280 ameriškim geodetskim čevljem, približno 1.609,347 m. Ena mednarodna milja je natanko enaka 0,999998 geodetskim miljam. Geodetsko miljo uporablja Ameriški obalni in geodetski urad.
- Médnarodna morska milja je določena natančno kot 1.852 m. Uporablja se splošno v letalstvu, mornarici in pomorstvu. Izhaja z geografske milje.
- Na Norveškem in Švedskem dolžino 10 km po navadi pripisujejo milji (glej mil).

Zgodovina

Skozi zgodovino so uporabljali veliko enot z imenom 'milja' za merjenje dolžine, ki so bile določene različno. Te enote izhajajo iz rimske milje, ki je bila enaka približno 1.479 m. Rimska milja je vsebovala 1.000 'dvojnih korakov' ali dvojnih dolgih korakov rimskih vojakov. Beseda milja izhaja iz latinske besede millia passum, tisoč koračajev. Vzdolž cest, ki so jih po Evropi zgradili Rimljani so po navadi postavili kamen na vsako miljo, da bi naznačili razdaljo do Rima. Tem kamnom so rekli miljniki. V plovbi so običajno uporabljali geografsko miljo, ki je določena kot 1 ločna minuta na Zemljinem ekvatorju in je približno enaka 1.855 m. Zakonsko miljo je določila kraljica Elizabeta I. leta 1593 z zakonom kot novo določitev milje iz 5.000 čevljev na 5.280 čevljev. Ko so se leta 1959 dogovorili o mednarodni milji, je Ameriška geodetska uprava za merjenje obdržala geodetsko miljo. Na Danskem in skoraj po celotni Nemčiji so v 19. stoletju za miljo uporabljali geografsko miljo, enako približno 7,5 km (določeno s 4. ločnimi minutami), ki jo je natančno označil Ole Christensen Rømer. V Nemčiji je obstajala tudi natančna 7,5 km metrska različica, vendar so jo do 20. stoletja večinoma prenehali uporabljati. Rømerjevo miljo so v skandinavskih deželah dolgo časa uporabljali kot morsko miljo, vendar jo je sredi 20. stoletja zamenjala mednarodna morska milja. Mednarodni morski milji danes tradicionalistični Skandinavci še vedno rečejo četrt milje.

Glej tudi

- stara morska milja (liga (league)),
- ameriške običajne enote,
- stare uteži in mere.

Zunanje povezave

- [http://ts.nist.gov/ts/htdocs/230/235/appxc/appxc.htm NIST Splošne tabele merskih enot] (v angleščini) Kategorija:Druge enote ja:マイル simple:Mile

Predpone SI

Raba v računalništvu

Svetlobno leto

Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj. Če upoštevamo, da je hitrost svetlobe v vakuumu

c

= 299.792.458 metrov na sekundo, julijansko leto pa ima 365,25 dni po 86.400 sekund, ugotovimo, da je svetlobno leto približno enako 9,46 · 10¹⁵ m (natančno 9.460.730.472.580.800 metrov), oziroma 9,46 petametrov. Svetlobna leta se zaradi velike razdalje, ki jo nakazujejo, pogosto uporabljajo za označevanje razdalj v Vesolju. Svetlobno leto ni enota za čas. Druga načina označitve velikih razdalj sta še astronomska enota (1 a.e. = 1/63.241 sv. l.) in parsek (1 pc = 3,26 sv. l.). V astronomiji večkrat uporabljajo enoto parsek, ker je lažje računati z njo in z opazovalnimi podatki. Pri tem ni pretvorbenih členov, katerih vrednosti včasih niso natančno znane. Manjše enote so svetlobna ura, svetlobna minuta in svetlobna sekunda. Svetlobna ura je enaka 1.079.252.848.800 m, svetlobna minuta 17.987.547.480 m, svetlobna sekunda pa, kot že vemo, 299.792.458 m.

Primeri

- Svetloba potrebuje 8,3 minute, da pripotuje od Sonca do Zemlje (torej smo od Sonca oddaljeni 8,3 svetlobne minute).
- Januarja 2004 je bil najbolj oddaljen človeški predmet, vesoljska sonda Voyager 1, 12,5 svetlobnih ur oddaljen od Zemlje.
- Nam najbližja znana zvezda, Proksima Kentavra (Proxima Centauri), je oddaljena 4,22 svetlobnih let.
- Naša Galaksija, (Mlečna cesta), je široka približno 100.000 svetlobnih let.
- Najbližja galaksija, Andromedina galaksija, je oddaljena 2.360.000 svetlobnih let.
- Vidno Vesolje ima premer približno 13.700.000.000 svetlobnih let. Razlog za to je, da se je veliki pok zgodil pred okoli 13,7 milijard leti, pred ta čas pa človeško oko ne vidi. Premer se povečuje v vse smeri za približno eno svetlobno sekundo vsako sekundo. Namišljena vesoljska ladja, ki bi potovala skoraj s hitrostjo svetlobe, bi potrebovala okoli 100.000 let za prečkanje naše Galaksije. To velja za opazovalca, ki glede na Galaksijo miruje. Posadki v vesoljski ladji bo zaradi podaljšanja časa, ki nastopa v posebni teoriji relativnosti, minilo nekaj minut. Po drugi strani se bodo posadki dolžine skrčile in se jim bo Galaksija zdela močno sploščena. Kategorija:Astronomija Kategorija:Druge enote ja:光年 ko:광년 ms:Tahun cahaya simple:Light year th:ปีแสง

Kategorija:Izpeljane enote SI

Ta kategorija zajema izpeljane enote mednarodnega sistema enot (SI). Kategorija:Fizikalne enote ko:분류:SI 유도 단위

Ревінь

Ревінь (Rheum L.), рід багаторічних зіллястих рослин з родини гречкуватих, з довгим міцним корінням і простими дуже великими листками, стебло до 2 м заввишки. Деякі види Р. з давніх часів культивують як городні, лікарські й декоративні рослини. На Україні найбільше вирощують: Р. хвилястий (R. undulatum L.) і Р. чорноморський (R. rhaponticum L.). На їжу використовують молоді соковиті хвостики црикореневих листків: з них виготовляють компоти, киселі, конфітури, соки, цукати та ін. Коріння й кореневища Р. тангутського (R. palmatum L. var, tanguticum Maxim.) уживають в медицині як послабляючий і зв'язуючий засіб.

Література

- Енциклопедія українознавства Категорія:Статті які слід доробити Категорія:Stub Категорія:Рослини

wakacje narty jastrz�bia g�ra low cost car hire hotel a Venezia

:: RELATED NEWS ::

Xalidê Reşo
Mala Xalidê Reşo ji navçeya Silopî`ya ne û eslê xwe ji Silopî ne. Berê Nav û Dengê wan jî di navçeya Silopî`ya de hebîn, lê bes niha gelek es wan û tukes tuksê nas nakin. Bav û Mirovên me digotin, hinek ji wan birin Iskerîya Tirkan û hêdî nezivirîn mala xwe û tukes nizane çi bi serê wan hat! Meta min ji mere digot, wextê Iskerê Tirkan hatin mala me, gelek li bavê bavê min Abdurrahman xistin, ku ew bi wan derb û birînan jî emrê Xwidê kir. Min ne Bavpîr ne jî Pîrika xwe dîtine. Wextê ku Bavp�